Makedonsko - slovenske gledališke vezi

(od leta 1990 do danes)

RAZISKOVALNA SKUPINA

Bilateralni projekt Makedonsko-slovenske gledališke vezi (od leta 1990 do danes) je potekal dve leti (2017–2018) v sodelovanju Fakultete dramskih umetnosti iz Skopja in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane. Projekt sta podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje in znanost Republike Makedonije. Glavni cilj projekta je bil ugotoviti, zapisati in oceniti sodelovanje gledaliških umetnikov iz obeh držav v obdobju 1990–2015. Raziskava je zajela vsa glavna področja scenskih umetnosti (dramo, opero in balet/ples), vključno z obiski posameznikov in celotnih ansamblov. Makedonski in slovenski raziskovalci, ki so bili vključeni v projekt, so proučevali tudi recepcijo, kritiko in pomembne umetniške dosežke teh umetnikov in institucij. Članice in člani makedonske raziskovalne skupine so bili: Hristina Cvetanoska, Sašo Dimoski, Dragana Miloševski Popova, Ana Stojanoska (vodja tima) in Sonja Zdravkova Džeparoska; članice in člani slovenske raziskovalne skupine so bili: Zala Dobovšek, Aldo Milohnić (vodja tima), Maja Šoroli in Gašper Troha. Končni rezultati projekta so bili predstavljeni na konferenci, ki jo je 5. novembra 2018 organizirala Fakulteta dramskih umetnosti v Skopju.

Fakulteta dramskih umetnosti - Skopje

Dr. Ana Stojanoska,
vodja projekta, glavna raziskovalka

Ana Stojanoska

Diplomirala je iz splošne in primerjalne književnosti (2001), magistrirala iz teatrologije (2003) in doktorirala na Fakulteti dramskih umetnosti – Skopje (2007). Je izredna profesorica in predavateljica predmetov Makedonska drama in gledališče, Zgodovina svetovne drame in gledališča in Od knjige do filma. Na FDU poučuje tri predmete tudi na magistrskem/podiplomskem in doktorskem študiju. V makedonski in tuji periodiki objavlja prozo, eseje in znanstvene članke s področij gledališča, študijev spola in teorije literarne kritike. Sodelovala je pri številnih domačih in tujih dogodkih s področja gledališke muzeologije (avtorica/kustosinja razstave Černodrinski 060, Prilep, 2011; sodelavka pri razstavi Kiril Ristoski, Prilep, 2012; zunanja sodelavka pri razstavi Narodno pozorište u Skoplju (1913-1941) - sto godina od osnivanja, Beograd, 2013). Gledališke kritike je objavljala v časniku Dnevnik (2004). Uredila je knjigo Drami avtorja Dejana Dukovskega, Skopje: ProArts (2002). Je avtorica predgovora ter izbora in redakcije knjige Makedonska sodobna drama, 101. zvezek zbirke 130 Zvezkov makedonske književnosti, Bitola: Mikena (2008). Je avtorica dveh knjig: Makedonsko postmoderno gledališče, Skopje: FDU (2006) in Dimitar Kjostarov - realistična poetika in estetika nekega režiserja, Skopje: FDU (2014). Je soavtorica Slovarja književne teorije, Skopje: MANU (2007). Je sourednica Fakti in soavtorica monografij Ilija Milčin (priredila Jelena Lužina), Prilep: MTF »Vojdan Černodrinski« (2003) in Petre Prličko (priredila Jelena Lužina), Skopje: Magor (2004). Je avtorica monodrame Staklen lampion (Stekleni lampion), ki je bila krstno uprizorjena 16. junija 2013 v Teatri, ter avtorica romana Jas i Lin, otposle (Jaz in Lin, potem) za katerega je prejela Racinovo priznanje (2017) in je bila v ožjem krogu za izbor romana leta.

Je pobudnica, koordinatorka in ena od glavnih urednic revije Ars Academica, znanstvene revije z mednarodno redakcijo, ki jo skupaj izdajata Fakulteta dramskih umetnosti – Skopje in Fakulteta za glasbo – Skopje. Sodelovala je pri delu več znanstvenih simpozijev in delavnic s področja teatrologije.


Dr. Sonja Zdravkova – Džeparoska,
raziskovalka

Sonja Zdravkova – Džeparoska

Diplomirala je na moskovskem Državnem inštitutu za gledališko umetnost (GITIS), Oddelek za balet. Leta 1993 je na istem inštitutu prejela naziv »magistrica lepih umetnosti«. Podiplomski in doktorski študij na področju teatrologije je zaključila na Fakulteti dramskih umetnosti, na Univerzi »Sv. Kiril in Metodij« – Skopje (2003 in 2010). V obdobju 1993­–2010 je bila angažirana v Državnem šolskem centru za glasbo in balet »Ilija Nikolovski – Luj« v Skopju, kjer je vodila svojo klaso baleta. Piše članke s področja baletne teorije in je bila zunanja sodelavka makedonskih (»Puls«, »Kulturno živeenje«, »Nova Makedonija«) in tujih revij (»Orhestra«, Srbija; »Obrazovanie«, Bolgarija itn.). Od leta 2001 je sodelovala pri projektih Gledališkega inštituta, vključno z projektom CD-rom »Teatarot na makedonskata počva« (Gledališče na ozemlju Makedonije), za katera je leta 2003, skupaj s skupino raziskovalcev, prejela državno priznanje »Goce Delčev«. Leta 2010 je bila izvoljena v docentko za predmete »Zgodovina in analiza modernega in sodobnega plesa« ter »Karakterne igre« na oddelku za baletno pedagogiko in sodobni ples pri Fakulteti za glasbo. Na FDU predava predmeta »Teorija izvedbe« in »Zgodovina baleta«. Je članica več nacionalnih in mednarodnih organizacij s področja scenskih umetnosti. Je članica nacionalnega odbora Mednarodnega sveta za tradicionalno glasbo in ples (ICTM), ene od organizacij v okviru Unesca, ter članica plesnega odbora makedonskega Mednarodnega gledališkega instituta (ITI). Je ena izmed ustanoviteljev in aktivnih članov Centra za kulturo in kulturne študije – Skopje.

Je avtorica knjig Karakterni igri (Karakterne igre), Skopje: Magnat (1998); Diskursi na tancovata umetnost na XX vek (Diskurzi plesne umetnosti 20. stoletja), Skopje: Jugoreklam (2001); Baletna dramaturgija, Skopje: FDU (2003); Istorija i teorija na baletskata umetnost (Zgodovina in teorija baletne umetnosti), Skopje: MI-AN (2006); Aspekti na performativnata kinestetika (Vidiki performativne kinestezije), Skopje: Jugoreklam (2011). Bila je pobudnica ustanovitve revije Ars Academica, ki jo izdajata Fakulteta dramskih umetnosti – Skopje in Fakulteta za glasbo – Skopje; danes je ena od glavnih urednic. Sodelovala je v uredniškem odboru mednarodnih publikacij ICTM – Dance, Narratives, Heritage, ki sta jih izdala ICTM in Inštitut za etnologijo in folklor iz Zagreba (2015), kot tudi Improvisation, professionalization and interdisciplinarity in ethnomusicology and ethnochoreology, ki sta jih izdala ICTM in Filozofska fakulteta v Beogradu (2016). Sodeluje na kongresih, konferencah in simpozijih.


Mr. Dragana Miloševski - Popova,
mlajša raziskovalka

Dragana Miloševski - Popova

Diplomirala je iz igre na Akademiji umetnosti v Beogradu (1999) in politologije na Fakulteti za politične vede v Beogradu. Diplomirala (2008) in magistrirala (2015) je iz gledališke režije na Fakulteti dramskih umetnosti – Skopje, v klasi prof. Slobodana Unkovskega. Od leta 2015 na isti fakulteti dela kot demonstratorka za predmeta Makedonska drama in gledališče ter Zgodovina svetovne drame in gledališča. Kot igralka je nastopila v 22 vlogah v beograjskih gledališčih. Bila je igralka znamenitega gledališča KPGT Ljubiša Ristića v Subotici. Do sedaj je režirala dvanajst predstav v domačih in tujih gledališčih, v treh pa je bila asistentka režiserja Slobodana Unkovskega. Sodelovala je pri filmskih projektih in filmski produkciji. Ima dolgoletne izkušnje na področju raziskav in ustvarjalnih projektov izobraževanja in afirmacije gledališke umetnosti, s posebnim poudarkom na delo z otroki.

(sodelavka v prvem letu projekta)


Mr. Sašo Dimoski,
mlajši raziskovalec

Sašo Dimoski

Diplomiral je iz splošne in primerjalne književnosti na Filološki fakulteti »Blaže Koneski« Univerze »Sv. Ciril in Metod« (2008), danes je na isti univerzi doktorand na Fakulteti dramskih umetnosti na oddelku za teatrologijo. Od leta 2014 dela kot dramaturg v Narodnem gledališču J. H. K. Đinot v Velesu.

Do sedaj je objavil knjige: Dnevnikot na Huliganot (Dnevnik huligana), Kultura (2014); Alma Mahler, Kultura (2014), Laguna (2017), Dalkey Archive Press (2018); izbor dram Nie, drugite (Mi, drugi), Kultura, 2015; roman Pettoto godišno vreme (Peti letni čas), Kultura (2015), Ombra GvG (2018), Dalkey Archive Press (2019), za katerega je prejel Racinovo nagrado; Zaspanite ubavici (Zaspane lepotice), Kultira (2017). Njegove kratke zgodbe so objavljene v mednarodni literarni reviji »Rukopisi« (2011, Pančevo) ter v Antologiji makedonskih kratkih zgodb (Dalkey Archive Press, 2018).

Dimoski je vodilni dramatik mlade makedonske generacije, je avtor več dramskih besedil (Fedra, 2015, koprodukcija med Narodnim gledališčem Đinot, Veles in Slovenskim mladinskim gledališčem, Ljubljana; Medea, 2016, v produkciji Festivala antične drame Stobi; Ženske v skupščini, 2016, Narodno gledališče Ohrid; Ana Komnena, 2017, Narodno gledališče Đinot; Gozd mojega drevesa, 2017, Narodno gledališče Đinot) in dveh libretov za sodobni balet (Rdeča soba, 2016, Makedonska opera in balet, Skopje; Derviš in smrt, 2017, HNK Split).

Njegovo besedilo Gospodične iz Avignona je bilo leta 2016 na Nacionalnem natečaju za odkup dramskih besedil ocenjeno kot »makedonsko besedilo evropskega formata« (premiera leta 2018 v MNT Skopje). Besedilo je bilo predstavljeno javnosti na festivalu »Vojdan Černodrinski« v zbirki »Najnovejša makedonska drama«.


Hristina Cvetanoska,
mlajša raziskovalka

Hristina Cvetanoska

Diplomirala je iz italijanistike na Filološki fakulteti »Blaže Koneski«. Na natečaju za kratke filme, ki ga je organiziral Informacijski center EU ob 450-letnici rojstva Williama Shakespearja, je osvojila tretje mesto za film z naslovom Mind full of scorpions. Leta 2009 je na DAF nastopila z monodramo Ispoved ene Egejke. Študira igro na Fakulteti dramskih umetnosti – Skopje. Za zbirko pesmi Rešetki i drugi zabludi (Rešetke in druge napačne predstavitve) je leta 2015 prejela nagrado »Karamanov« na tradicionalnih Karamanovih poetičnih srečanjih. Letos je začela podiplomski študij teatrologije. Je perspektivna mlada znanstvena raziskovalka.


Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

Dr. Aldo Milohnić,
vodja slovenskega dela projekta, raziskovalec

Aldo Milohnić

Dr. Aldo Milohnić je izredni profesor na Univerzi v Ljubljani – Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer predava zgodovino gledališča. Od leta 2013 je predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo UL AGRFT. Je avtor znanstvenih monografij Teorije sodobnega gledališča in performansa (2009) in Umetnost v času vladavine prava in kapitala (2016) ter številnih člankov v strokovni in znanstveni periodiki. Poleg tega je soavtor več knjig (Kultura d.o.o. – Materialni pogoji kulturne produkcije, Čas je za Brechta itn.) ter urednik številnih zbornikov in tematskih številk kulturnih časopisov (Gledališče upora, The Politicality of Performance, Prišli so Pupilčki: 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk, Artivizem, Brecht/Gestus, How to Do Things with Words in Theatre, Ženske v gledališču, Along the Margins of the Humanities itn.). Je član uredniških odborov več slovenskih in mednarodnih gledaliških revij, član Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, International Federation for Theatre Research (IFTR) ter član izvršnega odbora European Association for the Study of Theatre and Performance (EASTAP) in sveta Slovenskega gledališkega inštituta.


Zala Dobovšek,
mlajša raziskovalka

Zala Dobovšek

Zala Dobovšek je leta 2009 končala študij dramaturgije na AGRFT, v študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze). Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent Ljubljana, od leta 2009 do 2014 je delovala kot publicistka in gledališka kritičarka v kulturni redakciji časopisa Delo, od leta 2015 piše za štirinajstdnevnik Poglede in Dnevnik, objavlja tudi v strokovnih revijah (Maska, Dialogi...). Bila je članica raznih strokovnih žirij (Festival Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Gibanica, Festival MESS Sarajevo, Ministrstvo za kulturo) in selektorica festivalov (Festival MESS Sarajevo 2014 – nacionalna sekcija, Festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica 2013). V sezoni 2017/18 je bila selektorica Festivala Borštnikovo srečanje. Je članica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, kot praktična dramaturginja je sodelovala v Mini teatru, ŠKUC gledališču, Mestnem gledališču ljubljanskem, Zavodu Senzorium, Lutkovnem gledališču Ljubljana, Lutkovnem gledališču Maribor in na DAMU v Pragi. Od leta 2016 vodi Malo šolo kritike, celoletni seminar kritiškega pisanja o lutkovnem in sodobnem gledališču. Za diplomsko delo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Vpisana je na doktorski študij na AGRFT, smer Študiji scenskih umetnosti; njeno področje raziskovanja je Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih prejšnjega stoletja. Je asistentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.


Dr. Maja Šorli,
raziskovalka

Maja Šorli

Dr. Maja Šorli je urednica, raziskovalka, avtorica umetniških in strokovnih gledaliških besedil, dramaturginja, scenaristka in pedagoginja. Doktorirala je leta 2011 na UL AGRFT, kjer je zaposlena kot raziskovalka, predvsem pa je samozaposlena v kulturi kot dramaturginja. Leta 2014 je objavila znanstveno monografijo Slovenska postdramska pomlad (Knjižnica MGL). Souredila je monografije Skupnost emancipiranih misli in teles (Emanat, 2018), Hibridni prostori umetnosti (UL ARGFT in MASKA, 2012) in Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja (UL ARGFT in MASKA, 2010). Je članica mednarodne raziskovalne skupine gledaliških sociologov STEP, Feministično raziskovanje pri Mednarodni gledališki zvezi (Feminist Research WG, IFTR) in Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS). V letu 2014 je delala pri projektu raziskovanja občinstva v Angliji v izvedbi Royal Central School of Speech & Drama, University of London. V letu 2008 je PreGlejev laboratorij (gledališkega pisanja), ki je bil nagrajen z nagrado Zlato gnezdo. Od leta 2014 je v Gledališču Glej vodila program Trening osebnega pogleda (TOP), zdaj pa nadaljuje z delom z najstniki v mednarodnem projektu Generacija generaciji (G2G). Je tudi odgovorna urednica revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater.


Dr. Gašper Troha,
raziskovalec

Gašper Troha

Dr. Gašper Troha je doktoriral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (»Artikulacija odnosa do oblasti v slovenski drami 1943–1990«). Ukvarja se s sociologijo literature, še posebej z vprašanji sodobne svetovne in slovenske dramatike in gledališča. Predava na Filozofski fakulteti, bil je programski vodja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica (2010–2013) in generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS (2013–2014). Objavljal je v številnih domačih in tujih znanstvenih revijah. Med drugim je soavtor knjige Zgodovina in njeni literarni žanri (Cambridge Scholars Publishing, 2008), Literarni modernizem v »svinčenih« letih (Študentska založba, 2008) in Lojze Kovačič: življenje in delo (Študentska založba, 2009). V letu 2015 je izdal monografijo Ujetniki svobode o razvoju slovenske dramatike in gledališča pod socializmom.